Mini vodič: 7 ključnih stvari, ki jih preverite pred nakupom visoke grede

Veliko ljudi sanja o svojem majhnem vrtičku — tudi če nimajo vrta. Visoke grede so zato odlična rešitev. Pri visoki gredi je manj sklanjanja, manj plevela, lep izgled ter vedno sveža zelenjava in zelišča na dosegu roke.

Toda izbira ni vedno preprosta.
Ta mini vodič vam pomaga do mirne in samozavestne odločitve.

1. Kje bo stala visoka greda

Razpoložljiv prostor določa obliko in velikost visoke grede, zato izberite takšno, ki omogoča enostavno uporabo in gibanje okoli nje. Postavite jo na dostopno in vidno mesto, kjer bo tudi bolje negovana. Osončenost vpliva na izbiro rastlin – sončne lege so primerne za plodovke, polsenca pa za zelišča in solato. Pomemben je tudi dostop do vode, saj bližina vira ali zalogovnik olajšata zalivanje. Na zemlji je greda lahko odprta, na balkonu ali terasi pa naj ima zaprto dno.

2. Kako izbrati pravo velikost visoke grede

Veliko ljudi izbere tipsko visoko gredo, ne da bi pri tem upoštevali, koliko prostora imajo na voljo in kam jo bodo postavili. V praksi je veliko bolj smiselno, da velikost visoke grede prilagodimo prostoru, kjer bo  dejansko stala.

Na balkonu je pogosto dovolj greda dolžine 80 ali 100 cm, ki se lepo prilega ob steno ali ograjo in ne ovira gibanja. Če je na voljo več prostora okoli hiše ali na vrtu, izberemo večjo gredo ali pa se odločimo za več manjših.

Visoke grede so lahko dobra izbira tudi tam, kjer vrt že obstaja. Del vrta lahko nadomestimo z večjimi gredami, v katerih je pridelava preglednejša, zemlja boljša, zalivanje lažje, pridelek pa, kljub manjšemu obdelovanemu prostoru bolj obilen.

3. Material visoke grede – plastika, kovina ali les

Pri izbiri visoke grede je smiselno razmisliti o trajnosti, vzdrževanju in o tem, kako se bo material obnašal na prostem v naslednjih letih.

• Plastika je lahka in enostavna za premikanje, vendar ima pogosto krajšo življenjsko dobo. Zaradi izpostavljenosti soncu lahko postane krhka, vizualno deluje manj naravno in se težje zlije z okoljem. Dolgoročno ni najustreznejša izbira za pridelavo hrane.
• Kovina je trpežna in odporna na vremenske vplive, vendar se v poletni vročini lahko močno segreje. Večje kovinske grede potrebujejo dobro načrtovano konstrukcijo, sicer se lahko pod težo zemlje upogibajo.
• Les je naraven, topel in prijeten na pogled. Lepo se zlije z vrtom in bivalnim okoljem ter je zelo primeren za pridelavo hrane. Slabost lesa je občutljivost na vlago. Z ustrezno zaščito in notranjim vložkom, ki preprečuje neposreden stik z mokro zemljo, leseni topli gredi podaljšamo življenjsko dobo.

4. Zalivanje – naj ne bo vir stresa

Večina vrtičkarjev se prej ali slej sreča z enako dilemo: premalo vode ali preveč vode. Rešitev, ki jo danes uporablja vedno več uporabnikov visokih gred, je zalogovnik za vodo.

Voda se zbira na dnu, rastline pa jo preko korenin črpajo po potrebi. To pomeni manj pogostega zalivanja, manj napak pri oskrbi, bolj stabilno rast ter bistveno manj vsakodnevnega dela.

V običajnih razmerah to pogosto pomeni zalivanje vsakih 7–10 dni, odvisno od vremena, velikosti grede in vrste rastlin.

5. Drenaža – da se rastline ne “utopijo”

Vsaka dobra visoka greda mora imeti zanesljiv sistem upravljanja z vodo. Pri klasičnih visokih gredah smo to reševali s plastmi vejevja in listja, vendar tak sistem deluje le nekaj let.

Sodobne mineralne drenažne podlage delujejo drugače. Vodo zadržujejo v svoji strukturi in jo postopoma oddajajo nazaj v zemljo. Odvečna voda se ne kopiči ob koreninah, zato zemlja ostane rahla, hranila se manj izpirajo, rastline pa imajo boljše pogoje.

6. Prava lokacija: sonce, veter in dež

Najboljša lokacija za visoko gredo je sončna, zmerno zaščitena pred vetrom, tla pa se po dežju ne razmočijo za daljši čas.

Dobro je, da je greda dovolj blizu hiše, dostopna z več strani ter ne preblizu velikih dreves, ki jemljejo svetlobo in vlago. Po možnosti naj bo obrnjena proti jugu ali jugovzhodu.

7. Koliko dela v resnici prinese visoka greda

Sodobno zasnovana visoka greda pomeni manj plevela, manj sklanjanja in manj talnih škodljivcev kot na klasičnem vrtu. Vrtiček je bolj urejen in pregleden.

Seveda tudi visoka greda ni povsem brez dela. Občasno je treba odstraniti plevel, zaliti in po potrebi dodati kompost ali dognojiti. To pa so prav tista opravila, ki nam prinašajo stik z rastlinami ter največ zadovoljstva.

MARSAN d.o.o., Moja kišta, Mlinska pot 6, 3330 Mozirje

Telefon: 031 301 616
E-pošta: info@mojakista.si

www.mojakista.si

Vsebino je pripravila Mineja Pinter – povzeto po blogu “Marko svetuje” Moja kišta