Preberite 5 nasvetov, preden se odločite položiti parket.

Suha podlaga, vlažnost tlakov in parketa.

Parket se lahko vgradi samo na SUHO podlago (estrih ali drugo površino). Pred vgradnjo je obvezno treba preveriti vlažnost tlakov in parketa. Prav vlaga je najpogostejši razlog problemov vgrajenih talnih oblog. Zato je nujno potrebno strogo upoštevati navodila polagalca parketa. Panelni parketi so primerni tudi za samo-montažo. Montažo vseh ostalih parketov raje prepustite strokovnjaku. Najbolj enostavni za montažo so že končno obdelani, lakirani ali oljeni parketi. Vgradnja je hitra, prostor pa praktično lahko uporabljate že po 24-ih urah. Klasični parketi zahtevajo za vgradnjo več časa in predvsem več znanja. Po položitvi se parket nekaj dni klimatizira (od 7 do 14 dni), nato se celotna površina brusi, kita in lakira. Pogoji lakiranja na objektu nikoli niso enaki pogojem v tovarniških lakirnicah, zato tudi ne smete pričakovati enakih rezultatov. Za čim boljše končne razultate, morate zagotoviti čim boljše pogoje za delo, tj. primerna temperatura, zračna vlaga in nič prepiha.

Dimenzijska nestabilnost lesa.

Les je naravna porozna snov, ki je zaradi velike notranje površine in svoje zgradbe higroskopen. S svojo vlažnostjo se nenehno prilagaja okolju ali, drugače rečeno, klimi, ki se spreminja. Les teži k ravnovesju s klimo, zato je nenehno v stanju desorpcije ali adsorpcije. Desorpcija pomeni sušenje ali zniževanje vlažnosti lesa, kar se v praksi pokaže kot krčenje lesa (med parketnimi deščicami nastanejo fuge); absorpcija pa pomani navlaževanje ali poviševanje vlažnosti lesa, kar se kaže kot nabrekanje lesa. V praksi je prav spreminjanje klime, tj. spreminjanje vlage in temperature, eden od glavnih vzrokov za dimenzijske spremembe lesa. Intenzivnost dimenzijskih sprememb je odvisna od intenzivnosti nihanj klimatskih pogojev in od posameznih drevesnih vrst. Zaradi nihajoče klime v uporabi, ne moremo preprečiti delovanja lesa, lahko pa ga omilimo z vzdrževanjem konstantnih klimatskih pogojev. (Glej: vzdrževanje parketa). Še posebno pozornost moramo nameniti pravilnim postopkom pri vgradnji parketa. Vsak les je torej dimenzijsko stabilen, če je v ravnovesju s stalno klimo, ki se ne spreminja.

Barvna pestrost in oksidacija lesa.

Barvna pestrost je tipična značilost parketa, saj barvno popolnoma enotnega parketa ni. So pa drevesne vrste, ki imajo bolj enotno barvo (npr. hrast) in vrste, ki imajo v svoji strukturi več različnih barvnih odtekov (npr.oreh, palisander, oljka). Dovoljena barvna odstopanja so določena s standardi. Vse vrste lesa po lakiranju in z oksidacijo spreminjajo barvo, odtenki pa niso enotni. Še posebej so za to dovzetne eksotične vrste lesa. To torej ni napaka, temveč tipična kromatična značilnost posamezne vrste lesa. Na žalost pri surovem lesu ni mogoče določiti, katere deščice bodo bolj potemnele oziroma, na splošno, kako se bo spreminjala barva. Če bi bilo to mogoče, bi že v proizvodni fazi brez dodatnih stroškov ločevali deščice glede na barvo, ki jo bodo privzele. Na barvo lesa vplivata osvetlitev in sončna svetloba, ker pospešita naraven proces oksidacije. Predvsem je to pomembno pri tropskih vrstah lesa. Njihov lignin namreč vsebuje barvila, ki na svetlobi potemnijo. Paziti moramo, da parket ni neposredno osvetljen (na primer z močnimi lučmi) le na določenih delih. Okna, ki gledajo na južno ali zahodno stran, pri močni svetlobi zasenčimo. Prekrite dele parketa izpostavimo svetlobi (odstranimo preprogo) in čas bo naredil svoje – tudi prej zakrit parket bo oksidiral in barva se bo izenačila. Vedeti moramo, da je oksidacija lesa naraven proces, ki se ga sicer ne da preprečiti, vendar lahko s pravilno razporeditvijo svetlobe dosežemo njegov enakomeren učinek. Pri večini tropskih vrst lesa bo barva sčasoma potemnela. Preden se odločite za nakup parketa, je zelo pomembno, da vidite prave vzorce. Les je živ material, se spreminja, zato parketa ne kupujemo na podlagi slike iz kataloga ali po internetu. Natisnjene fotografije niso pravo merilo za izbiro barvnega odtenka, ampak le pomoč pri odločitvi na podlagi pravih vzorcev. Ti morajo biti lakirani ali kako drugače zaščiteni, ker se barvni odtenek lesa spremeni, ko se ta premaže z lakom, oljem, voskom in podobnim, odvisno od premaza in vrste lesa. Kljub temu pa položeni pod ne bo popolnoma enak vzorcem, ker je tekstura vsakega drevesa drugačna. Vsaka deščica je namreč unikat. Zato je parket tako dragocen.

Sprejemljiva podlaga za polaganje lesenih talnih oblog.

Zaradi toplotnega upora je odločilni dejavnik debelina lesa. Za talno ogrevana tla je zato potrebno izbrati tanke talne obloge z manjšo toplotno upornostjo. Uporabnost večslojnih parketov je odvisna od skupne debeline. Goste lesne vrste imajo boljšo toplotno prevodnost. Primerni parketi za talno ogrevana tla so lamelni parketi, lam parket in tehno parketi do debeline 10 mm, ter dvoslojni gotovi parketi. Pri talnem ogrevanju je potrebno nameniti še večjo pozornost dimenzijski stabilnosti lesa (bukev).

Talno gretje in parket, DA ali NE?

Zelo razširjen je kislinski lak zaradi enostavnega nanšanja na podlago in ob morebitni napaki (ne nanosu laka na del površine) dopušča naknadno nanašanje laka na to površino. Vendar zaradi strupenosti, ki se primerja z azbestom v gradbeništvu se ga počasi opušča. V zadnjem času se po večini uporablja dvokomponentni poliuretanski lak (2K-PUR lak), saj se vedno bolj posvečamo izbiri ekološko sprejemljivejših materialov. Sestavljen je iz dveh komponent laka ter katalizatorja. Vsebujejo do 70 odstotkov suhe snovi, utrjuje pa se s kemično reakcijo med dvema komponentama. V komponenti laka je raztopina alkidnih ali akrilnih smol v drugi komponenti pa je raztopina izocianatnih skupin. Izocianti imajo vlogo utrjevalca in ostanejo sestavni del makromolekul poliuretanske smole. Ko zmešamo komponenti v razmerju 1 : 1 se prične kemijska reakcija utrjevanja. Dvokomponentni poliuretanski lak ima veliko prednosti zelo dobro se oprimejo podlage, odporni so proti udarcem, obrabi, vremenskim vplivom in kemikalijam. Pomanjkljivost, ki se pojavlja pri tem laku pa je ob ne upoštevanju zagotovitve zračne vlage, temperature ali prepiha, se pojavijo drobne pikice, ki so lahko zelo moteče. Zaradi velike vsebnosti suhe snovi sodi ta lak med ekološko ugodnejše. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi vodni laki. Vodni laki so od 30 do 60 odstotne disperzije akrilatnih smol, polnil in drugih dodatkov v vodi. Utrjujejo se fizikalno, to je z izparevanjem vode in nato še topil. Ti laki niso odporni proti kemikalijam ter udarcem, zaradi česar se ljudje neradi odločajo za le-te. So pa ekološko sprejemljivejši od kislinskega in poliuretanskega laka. Prednost pa ima v zelo lepi površini končnega lakiranja (ne pušča pikic). Ekološko najsprejemljivejši premaz pa je prav gotovo olje z voskom. Vsebuje firnež ali faktizirani firnež, ki mu dodajo sikative za hitrejše sušenje. Ob tem pa lahko dodajamo pigmente in tako lahko spreminjamo izgled samega parketa (barvno). Sam postopek oljenja je dokaj enostaven, prvi nanos nanesemo z lopatico in počakamo štiriindvajset ur. Nato z valjčkom nanesemo drugo plast olja, odvečno količino odstranimo ter zopet počakamo štiriindvajset ur. Ob tretjem nanosu pa ne uporabimo olja ampak tekoči vosek kajti vosek omogoča odboj vodnih delcev in s tem varuje parket. Nanesen vosek nato z rotacijskem strojem vtremo s tem se postopek konča.

 

Vsebino prispeval:
Lega d.o.o., 

Mestni trg 7b 
Slovenske Konice

03 759 31 86

www.lega.si

povprasevanje@lega.si

 

 

 

Avtor: Lucija Črešnik, spletna urednica

Deli članek na

In kakšno je tvoje mnenje? Pošlji komentar:

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja