Zelene strehe – estetske, koristne in okolju prijazne.

Pred več kot desetletjem smo na slovenskem trgu vgradili prve kvadratne metre ekstenzivne zazelenitve Xeroflor. Številni objekti in zadovoljni investitorji so dokaz, da je zelena streha brez težav izvedljiva tudi v slovenski »klimi«. Vsi pomisleki o ustreznosti in primernosti pa izhajajo predvsem iz neznanja in predsodkov.

Zelene strehe so poznali že naši daljni predniki v starem veku. V obdobju tehnološke revolucije, ko je veljalo le načelo hitreje, močneje, ceneje in smo se do okolja in naravnih virov obnašali kot da so le-ti neomejeni, so zelene strehe »padle v pozabo«. S postopnim ozaveščanjem, da je planet Zemlja edinstven ter da človeštvo s svojim nepremišljenim ravnanjem močno vpliva na njegov ekosistem in ravnovesje, se je stroka pričela ukvarjati tudi s tematiko okolju prijazne ter energijsko učinkovite gradnje. Eden izmed osnovnih elementov take trajnostno razvojno naravnane gradnje so zelene strehe. Razmišljanje o zelenih strehah je bilo še ne dolgo nazaj le domena redkih arhitektov in investitorjev. Dvig kvalitete hidroizolacijskih materialov ter tehnologij tesnjenja streh so odpravili pomisleke o ustreznosti zelenih ravnih streh. Tehnološki razvoj in z njim intenzivno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledično privedlo do onesnaževanja in negativnih vplivov na okolja pa je generiralo nove momente, ki govorijo v prid zelenih strehe.

Prednosti zelenih streh
V grobem bi lahko prednosti zelenih streh razdelili v:

  • gospodarsko,
  • arhitekturne,
  • okoljsko-sociološke prednosti.

Gospodarsko arhitekturne pred- nosti so: lepši estetski izgled, vegetacijska plast ščiti strešno konstrukcijo pred UV sevanjem ter preprečuje neposredne mehanske poškodbe kritine ob neurjih (toča, strela …). Zniža se temperaturna obremenitev strehe (temperaturna razlika 90 do 100 ºC na »klasičnih« strehah se pri zelenih strehah zniža na 40 ºC), s čimer se vsaj podvoji življenjska doba hidroizolacijskih slojev, ki zagotavljajo tesnost strehe. Izboljša se toplotna izolativnost objekta ter s tem zniža potrebna energija za ogrevanje in predvsem hlajenje objekta poleti. Če so gospodarsko arhitekturne prednosti že poznane pa so okoljsko-sociološke prednosti tiste, ki v sodobnem življenju dajejo zelenim streham dodaten pomen in vrednost. Te prednosti so: Izboljšanje mikroklime v mestih. Po strokovnih podatkih je lahko zaradi efekta pregrevanja »betonske džungle« poletna temperatura v urbanih središčih tudi do 5° C višja kot na podeželju. Ob poletni pripeki je temperatura na površini »klasične« ravne strehe do 50° C višja kot na površini zelene strehe. Z izvedbo zelenih streh v mestih bi močno zmanjšali potencialne »sevalne površine«, ki prispevajo k efektu urbanega toplotnega toka. Zmanjšanje onesnaženja zraka. Po podatkih svetovne zdrav-stvene organizacije (WHO) zaradi posledic onesnaženja zraka letno umre preko tri milijone ljudi. Glavni vir onesnaženja zraka so promet, industrijska proizvodnja in termoelektrarne. Ekstenzivna zazelenitev vlaži, hladi in čisti zrak saj zadrži do 85 % prašnih delcev. Po podatkih raziskovalcev lahko 1 m2 zelene strehe letno zadrži do 0,2 kg tudi najbolj finih prašnih delcev iz zraka. Zadrževanje deževnice. Ekstenzivna zazelenitev zadrži več kot polovico deževnice, ki tako naravno izhlapeva v ozračje, namesto da bi s strehe hipoma odtekla preko sistema odvodnjavanja. Zadrževanje meteorne vode je še posebno pomembno ob hudih nalivih, ko je celotna infrastruktura odvajanja meteornih voda močno obremenjena.

Zmanjšanje emisij CO2.
Proces fotosinteze v rastlinah ekstenzivne zazelenitve absorbira CO2 iz okolja in ga pretvarja v kisik. Raziskave so pokazale, da lahko 1 m2 ekstenzivne zazelenitve letno absorbira do 5 kg CO2. Zmanjšanje hrupa. Zelena streha s svojo naravno sposobnostjo absorpcije zvoka močno izboljša zvočno izolativnost objekta ter konkretno prispeva k nižjemu nivoju hrupa v mestih, industrijskih conah in ob letališčih. Naraven videz in pomirjujoč vpliv.

»Živa« zelena streha, ki preko leta spreminja izgled in barvo, je nekaj povsem drugega kot »dolgočasna« črna ali siva površina »klasične« ravne strehe. Različne študije so pokazale, da pogled na zeleno površino sproščujoče in pozitivno vpliva na ljudi in njihovo razpoloženje.

Vrste zazelenitve
Glede na vrsto vegetacije in potrebno vzdrževanje ločimo tri vrste zazelenitve: • intenzivno zazelenitev: minimalno 40 – 50 cm rastlinskega substrata; rastline so drevesa, trava, grmovje; zahtevno vzdrževanje, obvezno zalivanje in košnja; • polintenzivno zazelenitev: minimalno 25 cm substrata; travnata površina, ki jo je treba zalivati in kositi; • ekstenzivno zazelenitev: substrat 3 – 8 cm; rastline so sočnice, gomoljnice, zeli, sedumi; minimalno vzdrževanje, košnja ni potrebna, zalivanje izjemoma, predvsem pri poševnih strehah. Intenzivna in polintenzivna zazelenitev sta primerni za ravne pohodne strehe, ki imajo enostaven dostop za vzdrževanje, strešne površine pa so pogosto v uporabi kot sestavni del bivanjskega prostora (park, pohodna terasa, pohodna zelenica …). Za ravne nepohodne strehe in poševne strehe, kjer je otežen dostop za vzdrževanje obenem pa si želimo minimalne stroške vzdrževanja, je optimalna ekstenzivna zazelenitev.

»Ekstenzivne zelene preproge« Xeroflor
Sistem ekstenzivne zazelenitve Xeroflor so vnaprej vzgojene »zelene preproge«, ki omogočajo zazelenitev strehe v trenutku, ko je »preproga« položena na streho. Tako pridobimo vsaj leto dni prednosti v primerjavi z ostalimi sistemi zazelenitve (sajenje sadik in čakanje na njihovo rast), hkrati pa se izognemo nevarnosti izpiranja ali razpihovanja substrata. Xeroflor – predpripravljena vegetacijska plast zagotavlja odlično rast rastlin od samega začetka brez dodatnih del in vzdrževanja. Le v določenih primerih zazelenitve poševnih streh je zaradi hitrejšega odtekanja vode in sušenja treba zagotoviti ustrezen zalivalni sistem. Ekstenzivna zazelenitev Xeroflor je primerna tako za izvedbo ravnih kot poševnih zelenih streh. Zaradi svoje majhne površinske teže (maksimalno 55 kg/m²) in debeline (3-5 cm) je ena redkih zazelenitev, ki omogoča izvedbo zelene strehe na lahki podkonstrukciji (trapezna pločevina, les …) (detajl 1). V kolikor ima objekt masivno betonsko podkonstrukcijo, je najprimerneje izvesti kombinirano obrnjeno streho oziroma tako imenovano »duo« streho (detajl 2). Ekstenzivna zazelenitev Xeroflor se proizvaja v Sloveniji. Rastline so vzgojene in prilagojene okolju v katerem bodo »živele «, kar je dodatna prednost v primerjavi z ostalimi »tujerodnimi « zazelenitvami. Zagotovo lahko trdimo, da je Xeroflor zelena streha enostavna, ekološka, ekonomična in okolju prijazna rešitev zazelenitve površin.

 

Vsebino prispeval:
Norik d.o.o.,

Cesta dveh cesarjev 393a,
1000 Ljubljana

01 423 11 28

www.norik.si
www.zelenastreha.si


UREDNIŠTVO PRIPOROČA ->
preberite tudi “Zakaj izbrati zeleno streho Norik“.

Avtor: uredništvo

Deli članek na

In kakšno je tvoje mnenje? Pošlji komentar: