V prispevku smo za vas zbrali napotke in osnovna določila, s katerimi se je dobro seznaniti preden izberete in postavite vašo ograjo, škarpo ali živo mejo. Ograditev parcele in s tem posegom povezana vprašanja so ena najpogostejših vprašanj ali dilem, ki jih zasledimo v kategoriji gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri postavitvi ograje ali škarpe je dobro, da se seznanite z nekaterimi določili, namreč,  v kolikor ograja ni postavljena v skladu z vsemi navedenimi pogoji, govorimo o nelegalni, neskladni ali nevarni gradnji. Ograja ne sme biti postavljena  v nasprotju s prostorskimi akti, ki veljajo v posamezni občini in določajo najvišjo dovoljeno višino, odmik od meje, materiale, iz katerih jo lahko postavimo, … Kaj lahko in kaj ne? Preverite 👇

Uredba za ograje določa naslednje pogoje:

• Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost uvršča ograjo med nezahtevne objekte za lastne potrebe, za ograje do višine nižje od 2,20 m gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za ograje višine od 2,20 metra pa do višine 3,5 metra gre za nezahteven objekt in je potrebno gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte (gradbeni zakon, ki velja od junija 2018, in uredba o razvrščanju objektov objavljena v Uradnem listu 37/1);
• če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
• ograja, ki je med sosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
• ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

Preden se odločimo za omejitev zemljišča z ograjo, moramo najprej preveriti, kaj o tem določajo prostorski akti, ki veljajo na območju, kjer želite postaviti vašo ograjo.  Podatke o tem, kateri akti veljajo v posamezni občini so po navadi dostopni na spletu, lahko pa jih pridobimo tako, da na občino vložimo vlogo za pridobitev lokacijske informacije. Ograja namreč ne more biti postavljena v nasprotju s prostorskimi akti občine, ti pa lahko določajo najvišjo dovoljeno višino, oddaljenost od meje, materiale, iz katerih lahko postavimo ograjo …

👉 Ali za postavitev ograje potrebujemo gradbeno dovoljenje?

Ograje nižje od 2,20 m sodijo med enostavne objekte in zanje gradbeno dovoljene ni potrebno. V kolikor pa gre za ograjo višjo od 2,20 m, pa že govorimo o gradnji nezahtevnega objekta, za katerega je potrebno v skladu z Zakonom o graditvi objektov pridobiti gradbeno dovoljenje, a v posebnem ugotovitvenem skrajšanem postopku, kjer je potrebno zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta (predpisan je poseben obrazec) priložiti:

• prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč,
• značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena,
• soglasja pristojnih soglasodajalcev.

Takšno gradbeno dovoljenje lahko pridobi vsak posameznik samostojno, gre za spletni obrazec, ki ga preprosto izpolnite in pošljete na dotično upravno enoto. Enako velja za škarpe in podporne zidove.

Za škarpe in zidove v višinski razliki med spodnjo in zgornjo zemljino 1 meter gre za enostavne objekte in gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za višino od enega do dveh metrov pa je potrebno vložiti vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, po enakem postopku, kot velja za pridobitev gradbenega dovoljenja za ograje višje od 2,2m. Za gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt lahko zaprosi vsak sam, njegova pridobitev je  preprosta. Na spletni strani e-uprave je dostopen obrazec, ki se ga izpolnite in pošljete na pristojno upravno enoto. Pri višinski razliki večji od 10 – ih metrov pa že gre za zahtevni objekt in je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, potrebovali boste tudi projekt narejen iz strani pooblaščenega projektanta, to je lahko arhitekt ali gradbeni inženir, zagotovo boste potrebovali tudi statično presojo. Seveda vsakega investitorja zanima, tudi kakšni so stroški povezani s pridobivanjem dovoljenj. Če potrebujete le lokacijsko informacijo, morate plačati samo upravno takso. V kolikor pa potrebujete gradbeno dovoljenje, pa morate poleg upravne takse plačati tudi stroške izdelave načrta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma stroške naročila pri ustreznem projektantu.

👉Postavitev ograje in oddaljenost od meje

Uredba o vrstah objektov ne podaja pogojev za umeščanje ograje ali škarpe v prostor, kar pomeni, da je le ta določena v prostorskem aktu posamezne občine. Kadar prostorski akt ne določa odmika od meje, pa pomeni, da lahko gradimo do meje za gradnjo, na sami meji pa potrebujemo soglasje soseda, saj bi takšna ograja spadala v skupno lastnino. Stvarnopravni zakonik namreč določa, da so mejna znamenja, ki ležijo na meji sami, v skupni lastnini lastnikov sosednjih zemljišč (80. člen SPZ) ter da sme vsak lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje (79. člen SPZ).

👉Ograja in soglasje soseda?

V kolikor s postavitvijo ograje ali škarpe ne posegate v zemljišče soseda in ograjo ali škarpo postavitev skladno z odmikom od parcelne meje določenim s prostorskim aktom, za postavitev ne potrebujete soglasja soseda.

👉Kakšna so pravila pri zasaditvi žive meje?

Ker živa meja ni objekt. Zanjo v nobenem primeru ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, kar pa ne pomeni, da jo lahko zasadimo kjer koli. Pred zasaditvijo se je potrebno prepričati, ali  zasaditev omogočajo občinski izvedbeni prostorski akti. To lahko preverimo tudi s pomočjo lokacijske informacije. »V občinskih izvedbenih prostorskih aktih je določeno, kakšna je lahko živa meja, kako visoka visoka je lahko, kje jo lahko zasadimo in podobno. tudi v tem primeru Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13; v nadaljevanju SPZ) določa, da so mejna znamenja (ograje in žive meje), ki ležijo na meji sami, v skupni lastnini lastnikov sosednjih zemljišč.

Podali smo nekaj osnovnih določil, ki smo jih pridobili iz Uredbe o vrstah objektov za nezahtevne objekte za lastne potrebe. Ko ograja ni postavljena v skladu z navedenimi pogoji iz uredbe, govorimo o nelegalni, neskladni ali nevarni  gradnji. Inšpektor lahko na podlagi 152. člena ZGO-1 odloči, da je takšno ograjo treba odstraniti.

Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov je v svojem 20. členu določal 0,5-metrski odmik ograje od meje. a je bil z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost leta 2008 razveljavljen. Trenutno tako velja Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št.  18/13, 24/13 in 26/13), ki odmika od meje več ne določa. Le ta je določen v prostorskem aktu občine. V kolikor pa želite graditi bližje sosedovi meji, morate pridobiti njegovo soglasje. Podpise overite.

Že v sami Ustavi RS je določeno, da ima vsak pravico do zasebnosti. Povsem normalno je, da si svoj košček zemlje pod nebom želimo ograditi ter si  zagotoviti zasebnost. a pred izvedbo preverite kaj pravijo zakonska določila in pravni akti občine, v kateri nameravate postaviti ograjo, škarpo ali zasaditi živo mejo. Seveda pa je osnovni pogoj za ograditev, da imamo na zemljišču pravico graditi.

Prispevek smo pripravili v uredništvu spletnega mesta Gradnja in obnova dne, 28.10.2019

---

V kolikor izbirate ograjo za vaš dom in urejate okolico hiše vam priporočamo, da si ogledate še te simpatične rešitve:

https://gradnjainobnova.si/2021/02/26/lexan-prosojna-kritina-za-nadstreske/